Avtorica predstavitve je Lidija Gajski, specialistka interne medicine. Predstavitev je potekala na Veterinarski fakulteti v Zagrebu 28. aprila 2023 v okviru mednarodne konference »Varna in trajnostna proizvodnja hrane na Hrvaškem«. Organizator srečanja je Društvo biofilov Hrvaške v sodelovanju z Mednarodnim združenjem proizvajalcev bioloških sredstev za nadzor (IBMA), Akcijsko mrežo za pesticide (PAN Europe), Evropskim parlamentom in programom "Life" Evropska unija. Glavni cilj je bil informirati in promovirati ekološka načela pridelave hrane.
Pesticidi – škodljivi učinki na zdravje ljudi
Pesticidi so v okolju vseprisotni in številne študije so dokazale njihovo prisotnost v telesu večine vprašanih. Učinki na zdravje so odvisni od vrste snovi, njene količine in dolžine izpostavljenosti ter od lastnosti gostitelja, pri čemer je najpomembnejša starost - najbolj občutljiva sta predporodno obdobje in otroštvo.
Pesticidi motijo številne vitalne fiziološke funkcije in procese ter lahko povzročijo akutne in kronične bolezni.
Akutne zastrupitve in alergije se kažejo kot blage motnje, kot so draženje kože in oči, preko driske in bruhanja, krvavitev, do hudih nevroloških in cirkulacijskih motenj, kome in smrti. Ocenjuje se, da se vsako leto po svetu zgodi 385 milijonov nenamernih zastrupitev s pesticidi, od katerih se nekatere končajo smrtno. Po drugi strani pa med 110.000 in 168.000 ljudi vsako leto naredi samomor s pesticidi. Najpogostejše in najnevarnejše so zastrupitve z insekticidi, predvsem organofosfati.
Kronična ali ponavljajoča se izpostavljenost pesticidom, tudi v majhnih odmerkih, povzroča kronične motnje in bolezni. V ozadju so različni patomehanizmi, na primer blokada encima acetilholinesteraze, delovanje na črevesni mikrobiom in endokrine motnje. Pesticidi kot endokrini motilci spreminjajo delovanje endokrinega sistema, kar med drugim vpliva na spolni razvoj in razmnoževanje ter vodi v neplodnost. Med letoma 1973 in 2018 se je število semenčic v vzorcu semena globalno zmanjšalo za 62,3 %, upada pa še hitreje.
Izpostavljenost pesticidom moških in žensk pred spočetjem ter nosečnic lahko povzroči prirojene malformacije pri otrocih. Izpostavljenost mater med nosečnostjo in otrok v otroštvu poveča tveganje za nevrorazvojne motnje, kot sta avtizem in ADHD. Povezan je s šibkejšimi intelektualnimi sposobnostmi, besednim izražanjem, spominom in motoriko ter s tremorjem in motnjami spanja pri otrocih. Pri odraslih je bila dokazana povezava med pesticidi in Parkinsonovo boleznijo ter demenco.
Številne študije so pokazale nedvomno povezavo med pesticidi in rakom. To so rak dojke, pljučni rak, možganski tumorji, levkemija, limfom, Hodgkinova bolezen, rak ledvic, mehurja, prostate, mod, jajčnikov, maternice, trebušne slinavke in debelega črevesa ter sarkom kosti. Glifosat je tudi na seznamu Mednarodne agencije za raziskave raka kot verjetno rakotvorna snov.
Pesticidi povzročajo bolezni dihal, od rinitisa, prek astme, kroničnega bronhitisa in kronične obstruktivne pljučne bolezni do usodne pljučne fibroze. Potrjena je bila tudi povezava med pesticidi in debelostjo, presnovnimi boleznimi in sladkorno boleznijo, povezava s srčno-žilnimi boleznimi, zamaščenostjo jeter, motnjami ščitnice, okvarjenim delovanjem ledvic, anemijo in revmatoidnim artritisom.
Vse našteto narekuje izjemno previdnost in izogibanje pesticidom ter boj proti njihovi uporabi na sistemski ravni.
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...