| |
|
| Sreda, 04. Junij, 2025 ob 12:40:54 |
  |
V času, ko se soočamo z globalnimi izzivi prehranske varnosti, odločitev o liberalizaciji uporabe patentiranih hibridnih semen F1 predstavlja resen udarec za kmetijstvo, biotsko raznovrstnost in dolgoročno prehransko suverenost držav.
Skriti stroški tehnološke odvisnosti
Patentirana hibridna semena F1, ki so pogosto predstavljena kot »čudež sodobnega kmetijstva«, dejansko ustvarjajo začaran krog odvisnosti. Ko se kmet odloči za uporabo takšnih semen, je prisiljen vsako leto kupiti nova semena od multinacionalnih korporacij, ki imajo patente.
Kot poudarjajo vodilni strokovnjaki na področju trajnostnega kmetijstva: »Patentirana semena niso namenjena prehranjevanju ljudi, temveč ustvarjanju odvisnosti in dobička. Vsakič, ko mora kmet kupiti semena, namesto da bi jih shranil iz lastne letine, izgubi del svoje suverenosti.«
Gensko osiromašenje kot skrita grožnja
Znanstvene raziskave dosledno kažejo zaskrbljujoč trend. Glede na študijo, objavljeno v reviji *Proceedings of the National Academy of Sciences*, »svetovno kmetijstvo doživlja dramatičen upad genetske raznovrstnosti, saj je bilo v preteklem stoletju izgubljenih 75 % svetovne raznovrstnosti poljščin, predvsem zaradi prehoda na komercialne, visokorodne sorte.«
Ta genetska erozija ima daljnosežne posledice. Strokovnjaki iz Globalnega sklada za raznovrstnost poljščin opozarjajo: »Genetska enotnost v kmetijstvu predstavlja temeljno slabost, ki ogroža našo sposobnost prilagajanja novim boleznim in nepričakovanim izzivom v prehranskem sistemu.«
Ekonomska past za male kmete
Ekonomski vidik uvedbe hibridnih semen F1 predstavlja dodaten udarec za balkanske kmete. Čeprav so začetni donosi morda višji, je dolgoročna ekonomska upravičenost vprašljiva.
Analiza Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) kaže, da »mali kmetje, ki preidejo na patentirane sorte, pogosto doživljajo 50–300-odstotno povečanje proizvodnih stroškov, hkrati pa postanejo odvisni od zunanjih vložkov, kot so specifični pesticidi in gnojila, ki jih hibridne sorte potrebujejo.«
Raziskovalci vodilnih evropskih kmetijskih inštitutov sklepajo:
»Standardizirana hibridna semena F1 so zasnovana za industrijski model kmetijstva, ki zahteva velike naložbe. Mali kmetje, ki sprejmejo ta model, se pogosto znajdejo ujeti v ciklu dolgov in odvisnosti.«
Pot do trajnostne prihodnosti
Namesto nekritičnega sprejemanja patentiranih semen bi morale ; države vlagati v:
Ohranjanje lokalnih sort – Naše regionalno prilagojene sorte predstavljajo neprecenljivo genetsko bogastvo, prilagojeno specifičnim ekološkim razmeram.
Podpiranje participativnega žlahtnjenja – Sodelovanje med znanstveniki in kmeti lahko privede do sort, ki so prilagojene lokalnim potrebam, hkrati pa ostanejo v javni domeni.
Razvoj regionalnih bank semen – Te institucije ohranjajo našo skupno biološko dediščino za prihodnje generacije in zagotavljajo prehransko varnost regije.
Čezmejno sodelovanje – Izmen znanja in genskih virov med balkanskimi državami lahko okrepi regionalno odpornost in samozadostnost.
Strokovnjaki Združenih narodov za prehransko varnost sklepajo: »Prehranska suverenost se začne s suverenostjo semen. Ko kmetje izgubijo nadzor nad svojimi semeni, izgubijo nadzor nad celotnim proizvodnim procesom.«
Dovoljevanje prevlade patentiranih semen F1 ni le agronomsko ali ekonomsko vprašanje – gre za vprašanje regionalne varnosti, kulturne identitete in naše kolektivne sposobnosti kot balkanskih družb, da sami odločamo o svoji prihodnosti.
Ko vidite semena z oznako F1, vedite, da ste bili prevarani in sodelujete v projektu, ki vas bo naredil zasvojenega. Vrzite jih stran ali sežgite, ni druge poti.
|
 Komentarji 2
 |
Torej, če želite narediti nekaj koristnega, ustvarite borzo starih semen, niso pokvarljiva in jih je mogoče enostavno dostaviti v majhni ovojnici, ker je tukaj veliko ljudi, ki živijo od tega, kar jim je dal sam Bog, od jajc, tropin, krekerjev itd., in so tudi taki, ki so navdušeni nad vsem tem in bi to radi imeli tudi sami.
Promet na tej borzi bi nam jasno pokazal, kdo ima močno voljo v fizični realnosti, še posebej, če bi se čez eno leto lahko pohvalili s sadjem, ki ga lahko da samo Bog.
Nisem ravno ljubitelj zdrave hrane, ampak na lastne oči in ušesa vidim in slišim, kako se fizična resničnost precej razlikuje od virtualne.
Videl sem že preveč ljudi, še posebej žensk, ki so nore na zdravo hrano, se spravijo do tal, a po nekaj časa dela z motiko jim volja izgine. |
|
|
|
|
Dosegli smo takšno zavedanje, da tudi ko vemo, da je nekaj škodljivo, to oglašujemo in prodajamo. Kaj v tem primeru storijo ministrstva, pristojna za hrano, zdravje in nadzor semen?! |
|
|
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
| |
Mediji
04. Jun, 2025
Sreda, 04. Junij, 2025 ob 12:40:54 
274 ogledov, 
2 komentarjev
