Kmalu bo minilo natanko 10 let, odkar je Angela Merkel izrekla zdaj že znano »Wir schaffen das«. Takrat nas je velika večina politikov in medijev prepriča, da v Evropo prihajajo le zdravniki in inženirji, in poskušala izzvati obžalovanje, med drugim z manipulativnimi videoposnetki.
Ti videoposnetki, ki so bili običajno široko razširjeni, so le še okrepili propagando. Pogosto so bili skrbno urejene slike, namenjene prikazu nečesa povsem drugačnega od tega, kar se je v resnici dogajalo.
Kar je namenjeno »velikim« medijem, je vedno ustrezno urejeno. Tako je bilo tudi leta 2015, ko je Merkel v Nemčijo povabila milijone Sircev. Z njimi so prišli še nešteti drugi narodnosti.
Množice migrantov so se premikale proti Nemčiji in drugim evropskim državam, navdušeni pozdravljalci pa so stali na postajah, da bi pozdravili zdravnike in inženirje, ki so jih obljubljali v medijih.
Morda najbolj brutalna propaganda je bila usmerjena proti Nemcem, ki so za povabilo svojega kanclerja tudi največ plačali. Od izdaje povabila je v državo prišlo več kot 2 milijona muslimanov.
Vsi se še vedno spominjamo posnetkov z nemških železniških postaj, kjer so množice navdušenih Nemcev prišleke pričakale s hrano, pijačo, darili in plišastimi igračami.
Da bi zagotovili nemoten sprejem, so jim mediji predstavili ganljive zgodbe o revnih beguncih, na televiziji pa so predvajali prirejene videoposnetke.
Veliko teh videoposnetkov so prevzeli tudi naši propagandisti, da bi spodbudili to dobrodošlico v naši državi. Sprva so bili za dobrodošlico celo politiki iz takratne vlade, vključno s progresivnim predsednikom vlade, pa tudi današnjim predsednikom in njegovim takratnim notranjim ministrom.
Pri nas so politiki po prvih volitvah hitro spremenili smer in nenadoma začeli igrati vlogo nasprotnikov invazije. Navsezadnje so takšni ljudje spretni v menjavi plaščev, kar lahko danes jasno vidimo.
Spremembe mnenj iz dneva v dan niso neobičajne. Volivci imajo kratek spomin in kmalu ne vedo več, kaj je politik rekel ali storil pred mesecem dni.
Vendar pa Merklova v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenila mnenja in je še vedno prepričana, da je bil njen sprejem pravilen odnos.
Ampak vrnimo se zdaj 10 let nazaj.
Konec poletja 2015 je nemška spletna stran »BILD« objavila naslov – skupaj z lažno fotografijo – popolnoma izven konteksta. Šlo je za fotografijo iz madžarskega begunskega taborišča v Bicskeju. Naslov se je glasil:
"Sramota za Budimpešto."
Tako slika kot članek sta trdila, da so madžarski policisti mater in otroka vrgli na železniške tire in ju ločili od očeta. Vendar so madžarski policisti v resnici mater in otroka ščitili pred nasilnim možem in očetom.
V odgovor je takratni avstrijski socialdemokratski kancler Faymann primerjal madžarsko begunsko politiko s holokavstom in to izjavil v časopisu SPIEGEL.
Te manipulativne izjave so imele le en cilj: vzbuditi usmiljenje ljudi in posledično podporo izmenjavi prebivalstva.
Manipulativna medijska propaganda se je vedno zanašala na resignirano izrečeno pripombo Alberta Einsteina, da je »lažje razcepiti atomsko jedro kot uničiti predsodke«.
Vendar pa »lažljive podobe iz Bicskeja« jasno kažejo, da je njihova časovna moč zdaj morda precej omejena – glede na globalizirana, elektronsko pospešena medijska omrežja – in da je njihova kritična ponovna presoja že zdavnaj potrebna.
Resnica bo prej ali slej prišla na dan
Te fotografije so dobesedno obkrožile svet. Korporativni mediji so povsod lažno ponavljali isto stvar: Zlobni madžarski policisti so žensko vrgli na tire in v trenutku, ko jo je mož poskušal braniti, so mu jo iztrgali.
Drugi pisci so zapisali, da sta se par in njun otrok ulegla na tire, nato pa ju je policija na silo ločila.
Noben korporativni medij takrat ni objavil celotnega videoposnetka in pravilnega konteksta. Večina je objavila le slike ali njihov zaključek.
Vendar pa obtožba o namerni medijski manipulaciji velja tudi za besedilno poročanje: verjetno na podlagi članka nemške agencije DPA je na primer »PR-Online« obnovil demonski kontekst in objavil ta naslov:
"Bolje umreti kot iti v tabor!"
Naslov nakazuje aluzije na junaški upor v zloglasnem varšavskem getu, v katerem so mnogi izbrali mučeništvo in smrt namesto nečloveškega življenja v taborišču.
Poleg tega naslov slabšalno uporablja negativno konotiran izraz "taborišče", ki je neizogibno povezan z izrazi, kot sta "koncentracijsko taborišče" in "iztrebljno taborišče".
Naslov tako nakazuje, da bi tisti, ki so večinoma v državi nezakonito (ker niso registrirani v skladu z dublinskim sporazumom EU II), raje storili samomor, kot pa doživeli pravi »taborniški pekel« na Madžarskem. Težko je najti bolj obsceno zgodovinsko popačenje!
Sledi besedilo, ki po eni strani želi vzbuditi obžalovanje, po drugi strani pa ustvariti vtis, da bodo ti posamezniki koristni Nemčiji:
"Na stotine upanja polnih beguncev se je vkrcalo na vlak, ki naj bi jih odpeljal na avstrijsko mejo. Nato pa so oblasti vlak nenadoma ustavile v Bicskeju (…)."
Na napisih, ki jih begunci držijo pred policijo, piše "SOS!", "Nemčija!", "Brez tabora!".
Da celoten prizor na postaji ni imel nobene zveze z izčrpanimi zaporniki, deportiranimi iz koncentracijskih taborišč, priča naslednje besedilo pozdravnega članka: »Begunci so bili ogorčeni, ko so morali zapustiti vagone.«
Verjetno se še spomnite, kako so tisti "upanja vzbujajoči begunci", ki so bili po mnenju prevladujočega tolmača prisiljeni iti v taborišče, metali plastenke z vodo na tire:
Nemška mainstream propaganda iz leta 2015 piše o tem:
»Policija beguncem daje steklenice vode, medtem ko nekateri begunci demonstrativno polivajo vodo, da bi pokazali svoje prezir do policije.« Marton Bisztrai, prostovoljec v neprofitni organizaciji za begunce, pravi:
"Umazana zvijača vlade. Za vsako ceno želijo ljudi spraviti od tod in jih namestiti v taborišča. To je zelo cinično."
Nato se glavni mediji obrnejo na enega od Sircev in zapišejo:
»Mladi študent medicine iz Damaska, Bassel, je zgrožen nad madžarskimi oblastmi. Premier Viktor Orbán ga spominja na sirskega voditelja Bašarja al Asada.« Pravi: »Sirijo sem zapustil, ker sem se bal, da me bo policija aretirala. Tukaj se počutim enako.«
Resničnost je bila drugačna: ti samozvani arabski ulični nasilneži so ženskam in otrokom običajno na poti kradli hrano, ki so si jo želeli.
Kot se je izkazalo, so takrat iz Sirije v Evropo potovali le sunitski muslimani, ki so bili v vrstah ISIS-a, Al Kaide in drugih militantnih skupin ali pa so jih podpirali.
To je bil pogosto razlog, da so pobegnili iz države, kjer bi se soočili s kaznijo zaradi terorizma ali njegove podpore. Nedavno so Sirce na ulicah evropskih mest videli praznovati prihod nekdanjega vodje Al Kaide na čelo Sirije.
To so posamezniki, ki podpirajo radikalizem tako doma kot v Evropi.
Mediji
Komentarji 0
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Petek, 15. Avgust, 2025 ob 5:36:48 
119 ogledov, 
0 komentarjev
