| |
|
| Četrtek, 31. Julij, 2025 ob 19:06:41 |
  |
Od zasebnih centralnih bank, krvavih vojn in globalnega finančnega kompleksa brez demokratičnega nadzora
Ugotovitve ekonomista Richarda Wernerja v intervjuju s Tuckerjem Carlsonom so klofuta v obraz vsem, ki verjamejo v mit o nevtralnih centralnih bankah. Resnica je temnejša: banke in vojne so bile vedno zaveznice – nekatere zagotavljajo denar, druge kri. In na koncu vedno zmaga ista stran: banka.
Rojstvo sodobnega financiranja vojne
Werner opozarja na Bank of England, ustanovljeno leta 1694. Ustanovna listina po Wernerju nedvoumno navaja: Namen je bil zagotoviti denar vladi – za vodenje vojne.
To ni bilo naključje, ne ekonomska nevtralnost – ampak čista vojna politika prek finančnih mehanizmov. Banka ni bila ustvarjena kot ponudnik storitev državljanom, temveč kot vojni stroj v svojih najfinejših nitih.
Isti vzorec se je ponovil v ZDA. Zvezne rezerve so bile ustanovljene 23. decembra 1913 – sredi božičnega časa in brez vednosti javnosti. Prva svetovna vojna se je začela le nekaj mesecev pozneje. Naključje? Težko.
Davek na dohodek je bil uveden hkrati – da bi vlada lahko plača obresti zasebnim centralnim bankirjem. Ker državni dolg ni naključje, ampak del poslovnega modela.
Vojna kot poslovni model: Brata Warburg
Medtem ko so se ameriški in nemški vojaki med prvo svetovno vojno masakrirali v jarkih, sta dva brata vodila finančne zadeve obeh strani: Max Warburg v Reichsbank in Paul Warburg v FED.
Nihče od njiju ni bil izvoljeni predstavnik ljudstva, temveč finančni oligarh v globalni mreži. Ko so množice izkrvavele, je njihov vpliv naraščal. Njihove banke so cvetele. Nihče ni postavljal vprašanj. Nihče ni prevzel odgovornosti.
Ta preplet razkriva perfidno naravo igre: vojna ni le geopolitični konflikt – temveč instrumentalizirano dejanje kopičenja kapitala z obrestmi, obveznicami in dolžniškim suženjstvom.
Banke kot vladarice realnosti
Po Wernerju so centralne banke "zunajdemokratične institucije", ki se izogibajo vsakršnemu nadzoru. Ustvarjajo denar iz nič, financirajo vlade (v zameno za obresti), vplivajo na valute, napihujejo ali uničujejo gospodarstva – odvisno od svojih interesov.
Pa vendar niso odgovorne nikomur; ne izvoli jih noben parlament niti jih ne potrdi ljudstvo.
Namesto tega narekujejo varčne programe, rešujejo insolventne banke, pahnejo celotne države v dolžniško suženjstvo – in z enim samim potegom peresa destabilizirajo celotne regije.
So nevidni arhitekti recesij, vojn in uničenja blaginje.
Prebrisana rešitev: privatizirati dobičke, nacionalizirati izgube
Werner navaja še posebej ciničen primer Japonske leta 1945. Po drugi svetovni vojni so bile banke dejansko bankrotirane. Vložile so milijarde v ničvredne vojne obveznice.
Namesto bančne krize pa je japonska centralna banka storila tisto, kar FED in ECB počneta danes: odkupila je "strupene odpadke" po nominalni vrednosti – s sveže natisnjenim denarjem. Ni krize. Ni kazni. Ni izgube.
Recept: dobički za elite, izgube za širšo javnost.
In danes?
Vzorci so ostali enaki – bodisi v Ukrajini, Gazi ali Tajvanu: Vojne destabilizirajo regije, povečujejo vladno porabo in potrebo po posojilih. Centralne banke zavarujejo denar – z obrestmi. Politiki si izposojajo – in obljubljajo, da bodo plačali jutri. A plačali bomo vsi: z davki, inflacijo in socialno revščino.
In medtem ko gorejo cele države, dobički bank naraščajo. Industrija orožja praznuje. In v stolpih centralnih bank se še vedno igra velika igra – brez nadzora, brez preglednosti, brez morale.
Skratka: Banka vedno zmaga
Dokler bodo centralne banke zasebno strukturirane, vlade bodo odvisne od dolga in bo javnost nejasna glede njihove vloge, ne bomo svobodni. Niti ekonomsko niti politično. Čas je, da igro končamo – preden nas igra uniči.
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
 Richard Werner |
Galerija:
| |
Četrtek, 31. Julij, 2025 ob 19:06:41 
207 ogledov, 
0 komentarjev
