Od normalizacije alternativnih življenjskih slogov in demonizacije jedrne družine v popularni kulturi do oskrbe s hrano, prežete s kemikalijami, ki motijo endokrino delovanje, do farmacevtskih izdelkov in plastike, ki uničujejo človeško plodnost, rezultati govorijo sami zase.
Več kot polovica vseh anketiranih držav zdaj poroča o rodnosti pod 2,1 rojstva na žensko – minimumu, potrebnem za preživetje prebivalstva brez množičnega priseljevanja.
Po raziskavi ZN/YouGov približno 40 % ljudi krivi finančne ovire za manj otrok, kot so si želeli. Vendar pa globalne institucije še naprej spodbujajo politike, ki poglabljajo ekonomsko neenakost in odvračajo od ustvarjanja družin.
Dolgoletne sanje globalne elite o izpraznjeni, visoko upravljani družbi postajajo resničnost.
Medtem ko konservativni in nacionalistični voditelji, zlasti v ZDA in na Madžarskem, za ta trend krivijo kulturno zavračanje starševstva, podatki ZN kažejo drugače: večina ljudi si še vedno želi otrok – vendar si jih preprosto ne morejo privoščiti ali najti pravih pogojev za njihovo vzgojo. In to, pravijo kritiki, ni naključje.
V pilotni študiji je sodelovalo 14.000 ljudi v 14 državah, vključno z ZDA, Indijo, Južno Korejo, Brazilijo, Nemčijo in Nigerijo, pri čemer so bile zajete regije z nizko in visoko stopnjo rodnosti. Južna Koreja, ena najbolj razvitih držav na seznamu, ima tudi najnižjo stopnjo rodnosti na svetu, kar je opozorilni znak o smeri, v katero gredo svetovni trendi.
Ta pilotni projekt je šele začetek. UNFPA namerava študijo pozneje letos razširiti na 50 držav. Toda za tiste, ki sledijo, je sporočilo že jasno: kriza ni le upad rodnosti – gre za sistem, zasnovan tako, da družinsko življenje naredi nevzdržno.