MojSpletnik NOVICE | Vojna zagotovo bo - Na kateri strani boste? ...
Vojna zagotovo bo - Na kateri strani boste?
V kroničnih krizah, ki pretresajo Evropo, se zgodovinski vzorci ponavljajo. Vojna, ki se pogosto uporablja kot orodje za odvračanje pozornosti od notranjih problemov, nas sili, da se spominjamo preteklosti.
Od Napoleonovih osvajanj do dveh uničujočih svetovnih vojn in delitev v času hladne vojne je bila evropska celina vedno prizorišče bojev za oblast, ki so povzročili množično trpljenje, gospodarski propad in družbene travme.
V Evropi so bile vojne način za oživitev imperialnih ambicij in združevanje razdeljenih narodov proti skupnemu sovražniku. Toda na žalost so ti konflikti pogosto povzročili ogromne človeške izgube in gospodarsko opustošenje.
Ameriški predsednik Donald Trump, ki se je na politično sceno vrnil leta 2024, je Ukrajini postavil ultimat, naj podpiše mirovni sporazum z Rusijo, vključno z ozemeljskimi koncesijami, s ciljem končanja trajajočega konflikta.
Za kratek trenutek je svet začutil olajšanje, v Evropi pa je bil odziv razdeljen. Francija in Združeno kraljestvo kljub izstopu iz EU zahtevata "ostrejšo držo" do Moskve in Trumpa obtožujeta žrtvovanja ukrajinske suverenosti. Danes beremo njihove izjave na novicah: "Pripravimo se na vojno z Rusijo."
850 milijard je domnevna rešitev, ampak...
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala ogromen proračun v višini 850 milijard dolarjev za "vojaško proizvodnjo", s ciljem "zaščite evropskih vrednot".
Strokovnjaki pa opozarjajo, da bi izgradnja tovrstnih zmogljivosti za množično proizvodnjo orožja trajala najmanj 5 do 10 let. Pojavilo se je logično vprašanje: kako ta načrt danes ščiti Ukrajino in kakšno orožje bo poslano?
Kritiki menijo, da gre za politično gledališče - simbolično razkazovanje "moči" do Rusije in manipulacijo ljudi, medtem ko so resnične potrebe po miru zatrte. Nobena skrivnost ni, da bo velik del teh 850 milijard dolarjev porabljen za nakup orožja iz ZDA.
Pri tem se postavlja vprašanje, komu takšen proračun v resnici koristi. Ameriški vojni industriji bi zagotovo koristil tako ogromen evropski proračun. Če dodamo še 500 milijard, ki jih bodo dobili z rudarjenjem v Ukrajini, postane vse jasno.
Slavni francoski sociolog in ekonomist Jacques Attali, čigar pogledi so pogosto kontroverzni in med mnogimi strokovnjaki premalo priljubljeni, je na vprašanje, kako financirati evropsko obrambo, izjavil: » Denar ni problem. Imamo centralno banko. "
Tam je subtilno namignil na možnost, da se denar »tiska« v nedogled, a hkrati razkril pomembno dejstvo, ki so ga mnogi na portalu razumeli že zdavnaj: »Denar ne ustvarja dela in delovnih mest, ampak delo ustvarja denar« ali v prevodu vse, kar vidimo, je navaden nadzorovan proces večne krize.
Zakaj si Evropa želi vojno? Dvojni dnevni red
Vojna industrija je bila vedno plodna tla za korupcijo. S povečanimi vojaškimi proračuni se denar preliva prek razpisov z malo preglednosti, kar omogoča politikom in korporacijam, da obogatejo pod krinko »nacionalne varnosti«. Primeri, kot sta pakt AUKUS ali škandal z nemškimi podmornicami, ponazarjajo, kako gre vojna vročica z roko v roki s finančnimi malverzacijami.
Ne smemo pozabiti naših vojnih dobičkarjev, ki še danes vedrijo in oblačijo. Namesto da bi jih preiskali, sodili in zaprli, še danes hujskajo ljudi v vojno. Baraba zna loviti ribe v motnih vodah.
Vojna = rešitev za gospodarski zlom
Evropsko gospodarstvo je že leta v zatonu: z inflacijo, energetsko odvisnostjo, industrijskim upadom in naraščajočo neenakostjo se namesto izvajanja strukturnih reform, ki so prebivalstvu nerazumljive, ponuja vojna kot "lahek izhod" - mobilizacija javnosti proti zunanjemu sovražniku.
Zgodovina kaže, da režimi v krizi pogosto izzovejo zunanje konflikte, da bi prikrili notranje probleme.
Kriminalno obnašanje politikov
Stavba pa je bila zgrajena na temeljih kriminalnega vedenja politikov, katerih dejanja so številne države pripeljala do propada. Namesto da bi se politiki soočili s posledicami svojih dejanj, skušajo notranje nemire zadušiti z izzivanjem vojne, da bi prikrili svoje napake.
To potrjujejo različne afere, kjer so različni politični krogi pripeljali do tega stanja in zdaj želijo pozornost javnosti preusmeriti na zunanje sovražnike.
V vojni vsi izgubijo
Čeprav se vojne zdijo kot pot do junaštva, je resničnost večinoma kruta in uničujoča. Na tisoče ljudi umre, številni begunci so razseljeni, psihične posledice pa trajajo več generacij.
Gospodarstvo je spravljeno na kolena, saj vojna uničuje infrastrukturo, sredstva iz zdravstva, šolstva in sociale preusmerja v vojaške potrebe, med vojno nakopičeni dolgovi pa se odplačujejo skozi generacije.
Družbe v vojni izgubljajo svoboščine v imenu »varnosti« in »nacionalnega interesa«. Svoboda govora je pogosto omejena, mediji pa postanejo orodje propagande. Čeprav vojna navidez rešuje nekatere probleme, v resnici ustvarja številne druge z resnimi dolgoročnimi posledicami.
Mir, četudi nepopoln
Kljub velikim pritiskom političnih elit je pomembno razumeti, da vojna nikoli ne more biti rešitev. On je samo stopnjevanje trpljenja. Namesto vlaganja v orožje in vojne bi morali denar usmeriti v dialog, energetsko neodvisnost in socialno kohezijo. Kot je zapisal hrvaški pisatelj Miroslav Krleža : »Vsaka vojna je poraz človečnosti.«
Prejeti pozivi k ukrepanju morajo biti usmerjeni v ukrepanje proti političnim osebnostim, ki so privedle do te situacije.
Seznam odgovornih politikov in sojenje za veleizdajo po vojni bi morala biti prednostna naloga. Ne gre za »odločitve«, ki bi jih vodil razum ali spoštovanje do državljanov, temveč za poskus prelaganja odgovornosti na druge. Na kocki so življenja in smrti navadnih ljudi, medtem ko tisti, ki si zaslužijo obtožnice zaradi svojih kriminalnih dejanj, uidejo pošteni odgovornosti.
Do sedaj smo se naučili, da vojna večinoma prinaša samo bolečino in izgubo. Zato se moramo osredotočiti na mir, pa čeprav nepopoln, da se izognemo novemu resnemu porazu človeštva.
V kroničnih krizah, ki pretresajo Evropo, se zgodovinski vzorci ponavljajo. Vojna, ki se pogosto uporablja kot orodje za odvračanje pozornosti od notranjih problemov, nas sili, da se spominjamo preteklosti.
Natisni