MojSpletnik NOVICE | MEDICINA KOT RELIGIOZNI KULT ...
MEDICINA KOT RELIGIOZNI KULT
Povzeto s Facebooka;
Po namigu kolegice sem naletel na sijajnega poljskega raziskovalca – Jana Domaradzkega iz Poznanske univerze za medicinske znanosti.
Leta 2013 je naredil raziskavo, ki bo s svojimi ugotovitvami marsikoga presunila, saj spodnaša in razsuva enega temeljnih kultov trenutne “civilizacije”. Civilizacije, ki sistematično uničuje temelje omike in se je s tem zavezala uničenju in smrti.
Prilagam slovenski prevod aktualnega odlomka iz njegove raziskave »Extra Medicinam Nulla Salus. Medicine as a Secular Religion« (leto 2013; celoten članek najdete z ruskim iskalnikom Yandex; nahaja se na scholar(pika)google(pika)ru
Slike: Primera zdravljenja “duševno bolnih” v 17. in 19. stoletju. Prizor iz ene od pihiatričnih bolnišnic v Zda. Učna ura na eni od “sodobnih” medicinskih šol.
Za mnoge je postala nova, posvetna oblika religije ter prevzela družbene funkcije religije.
Čeprav se ima za posvetno institucijo, je medicina globoko prežeta z duhom religije.
V posameznikovem življenju je prisotna od rojstva do smrti, ponuja odgovore na enake odgovore kot cerkev, prizadevanje za “večno” zdravje, mladost in lepoto pa je stopilo na mesto prizadevanja za odrešitev.
Vojna medicine proti boleznim in smrtim je podobna religioznim vojnam proti grehu, saj so demone in hudiči nadomestili virusi in bakterije, struktura in in funkcioniranje Svetovne zdravstvene organizacije (SZO/WHO) pa je podobna strukturi in funkcioniranju Rimokatoliške cerkve (RKC).
Duhovnike so nadomestili z zdravniki in čeprav se je spremenil objekt vere, so religiozni vidiki še vedno pomembni.
Tako kot tradicionalna religija tudi nova medicinska religija uči, da se ljudje rodijo pokvarjeni ter potrebujejo zaščito zdravilne institucije – “cerkvene medicine”.
Po medicinski teologiji, so novorojenčki šibki, ter dovzetni za vpliv novih hudičev: virusov, bakterij in mikrobov.
Zato so takoj po rojstvu, ki poteka v novih cerkvah te nove religije (bolnišnicah), posamezniki podvrženi novim očiščnim ritualom.
Medicinska demonologija poudarja, da svetu vladajo vseprisotni virusi in bakterije, ki človeštvu prinašajo pogubo, naloga modernih duhovnikov (zdravnikov) pa je, da človeštvo popeljejo proti odrešitvu in večnemu zdravju.
Krst je nadomestilo cepljenje, ki novorojenčlka vpelje v skupnost medicinske cerkve, ter ga obvaruje pred izvirnim zlom infekcije.
S tem, ko medicina spremlja posameznika od začetka do konca življenja, ustvarja občutek absolutne odvisnosti, podobno kot ga je ustvarjala religija,
Struktura te nove religije je podobna strukturi tradicionalne, saj je SZO podobna RKC.
Obe sta visoko birokratski, hierarhični in netrasparentni.
Obe sta centralizirani ter razpolagata z mrežo lokalnih oddelkov.
Za ohranjanje svoje enovitosti preko specializiranih združenj organizirata sinode in kongrese.
Obe imata svoj lastni pravni sistem, in obe si prizadevata za monopol nad svojimi storitvami.
In prav tako kakor pred obdobjem reformacije posameznik ni smel komunicirati neposredno z bogom, brez pooblaščenega posrednika, bi se danes posamezniki morali izogibati oblikam samozdravljenja, in bi morali slediti navodilom svojih medicinskih vodij.
Preko monopola nad zdravjem, boleznijo in človeškim telesom si medicina prizadeva z nadzor nad vsemi dimenzijami vsakdanjega življenja. V imenu zdravja nova cerkev prepričuje, spreobrača, in če je potrebno, tudi prepoveduje in kaznuje.
Zdravniki so postali nova duhovščina, njihov unikaten in superioren položaj pa je obležen tudi z zunanjimi simboli (duhovniško kuto je zamenjala bela zdravnika halja).
Tako kot duhovniki tudi oni razpolagajo s specializirano družbeno močjo, ki izhaja iz njihovega monopolnega položaja.
So kot preroki, obkroženi s številnimi predanimi apostoli: medicinskimi sestrami, babicami, itd.
Delijo isti posvečeni poklic, se izobražujejo v novih semeniščih, njihovo znanje pa je laikom težko dostopno. In seveda, ne medicinske ezoterične modrosti in dogem, ne avtoritete nove duhovščine se ne sme postavljati pod vprašaj.
Zdravnik prav tako kot duhovnik združuje vloge sodnika in moralista, etika in politika ter postane zastopnik države.
Ta zveza med oblastjo in medicino se je začela v času francoske revolucije, danes pa zdravniki poročajo o rojstvih in smrtih, nadzirajo odklone in legitimizirajo družbeno kontrolo državljanov.
Naslednji način, s katerim nova cerkev medicina vpliva na družbo, je preko svoje simbolne moči, saj je zdravje postalo s strani države podprta idelogija.
Ker medicina uporabvlja psevdo nevtralni “znanstveni” jezik, ki ni eksplicitno povezan z močjo države, se zdi, da je medicina objektivna in politično nevtralna.
Še več, medicina se prezentira kot delujoča v dobro ljudi, ter s tem prikriva politično dimenzijo svojih intervencij.
To prikritje je zelo uspešno, saj večina ne dojema medicine kot nadvlade in nadzora ter kot grožnje svoji lastni svobodi. Večina ljudi je slepih za prisiljujoče in nevarne dimenzije medicinskih praks.
Ravno nasprotno, ker se izvajajo v imenu zdravja, so te prakse dojete kot nekaj naravnega in zaželenega.
Srednjeveški princip dictatus papae se je spremenil in sedaj zahteva spoj države in medicine, medicina pa je postala sodobna inkvizicija.