Najprej je treba vedeti nekaj malega o jajcih. Ko kokoš izleže jajce, je to prekrito z naravno zaščitno plastjo, imenovano kutikula.
To je tanka membrana, sestavljena predvsem iz glikoproteinov ter nekaj ogljikovih hidratov in maščob, je prva obrambna linija jajca in preprečuje vdor bakterij skozi lupino.
Debelina kutikule se lahko razlikuje glede na pasmo in starost kokoši.
Te kutikule naj ne bi odstranji, vendar so ponekod po svetu (v ZDA in Skandinaviji na primer) začeli jajca prati. Pranje pa kutikulo odstrani, zaradi česar jajce postane bolj dovzetno za vdor bakterij in ga je zato treba shranjevati v hladilniku, da se upočasni rast mikrobov.
V večini Evrope, tudi pri nas, pranje jajc ni obvezno oziroma tega ne počnemo, zato lahko neoprano jajce zunaj hladilnika ostane – vsaj teoretično – več tednov.
A pozor: kutikula je lahko poškodovana, ne da bi to opazili. V takem primeru lahko bakterije, kot je salmonela, vdrejo v notranjost jajca.
"Kakovost jajc, ki so shranjena pri sobni temperaturi, se v enem dnevu poslabša bolj kot pri jajcih, ki so shranjena 7 dni v hladilniku," pa piše na
spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Inštitut svetuje, da jajca shranjujemo v originalni embalaži v hladilniku, na temperaturi in do roka uporabe, kot sta označena na embalaži.
Izogibati se je treba tudi naglim temperaturnim spremembam, ki lahko povzročijo površinsko rosenje jajc. V takšnih pogojih se pospeši rast mikroorganizmov na zunanji strani lupine in poveča možnost za njihov vdor v notranjost jajca skozi pore lupine.
- Jajca naj bodo v embalaži pravilno postavljena, in sicer z ožjim delom navzdol;
- jajca morajo biti nepoškodovana in brez vidne umazanije;
- poškodovana jajca predstavljajo tveganje za zdravje, zato jih zavržemo;
- zavržemo tudi umazana jajca;
- umazanih jajc ne smemo prati. Lupina je namreč porozna, zato obstaja možnost onesnaženja vsebine jajca.