V javnost je pri??la informacija, da priljubljeni spletni pomnilnik Dropbox kot ka??e ??e nekaj časa premore avtomatiziran sistem za preprečevanje razpečevanja gradiva, ki je avtorsko za??čiteno, kot so filmi, glasba in digitalne knjige. Ker gre za občutljivo vpra??anje interesov zalo??nikov proti interesom uporabnikov Dropboxa, pa tudi za vpra??anje pravice do zasebnosti, kjer bi uporabniki lahko izgubili zaupanje do ponudnika in same storitve, so avtorji ravnali sila previdno ter pri??li do re??itve, ki najbr?? lahko zadovolji obe strani.
Ključno vpra??anje je, kako preveriti ali se v pomnilniku nahaja datoteka, ki je avtorsko za??čitena in zanjo ni dovoljena souporaba z drugimi uporabniki, brez da bi pri tem dostopali do datotek uporabnikov in s tem kr??ili lastno načelo nedotakljivosti, zaupnosti in varnosti podatkov. Pri Dropboxu so se odločili, da pri tem uporabijo tako imenovane sejalne (hash) algoritme, ki znajo izračunati unikatno identifikacijsko oznako za poljubno datoteko, ne glede na njeno velikost.
V kolikor uporabnik sku??a deliti sporno datoteko z drugimi uporabniki z ustvarjanjem spletne povezave nanjo, Dropbox pred tovrstno akcijo primerja vrednost pridobljeno s sejalnim algoritmom s svojo bazo nedovoljenih vzorcev in v kolikor najde ujemanje, namesto povezave izpi??e opozorilo, da datoteko ni dovoljeno deliti. V ozadju so tipično zahtevki agenci, ki bdijo nad izvajanjem ameri??kega zakona DMCA, torej nedovoljenim razpečevanjem avtorsko za??čitenega gradiva.
Treba je poudariti, da Dropbox tega preverjanje ne počne za vse datoteke hranjene v spletnem pomnilniku, temveč samo za tiste in v tistem trenutku, ko jih uporabnik ??eli javno deliti z drugimi. Vsaj tako trdijo. Poleg tega originalno datoteko, ki jo ima uporabnik v svojem računu pustijo pri miru in je ne izbri??ejo, prav tako pa ne posredujejo informacije zgoraj omenjenim agencijam. Seveda tak princip delovanja ni popoln, saj ??e manj??a sprememba vsebine deljene datoteke spremeni vrednost izračunano s sejalnim algoritmom in tako prelisiči za??čito.
Vsekakor gre za eno bolj blagih in neagresivnih potez, ki lahko zadovolji obe strani in prepreči, da bi zaradi izoliranih primerov zlorabe uporabniki začeli mno??ično zapu??čati spletno storitev z bojaznijo, da neka (tuja) agencija preverja vse njihove podatke hranjene v spletni storitvi.
