Kraljeva palača, Rabat
Ne pomnim povsem natančno, kdaj sem z vetrom, morjem in s soncem sklenil to pogodbo.
Pogodbo, ki je bila tako pogubna, kot je bila osvobajajoča, napisana v ??elji razumeti in čutiti izjemno silo, brez vonja, barve, note. Zdi se zapisana v večnosti in me vedno znova odpelje nekam daleč, kjer se skoraj pravljično zazdi, da obsta le jaz in veter, ujeta v pogovorih o preteklih izku??njah, starih ljubeznih, bodočih ??eljah. V občestvu morja in sonca, dveh budnih sodnikov, polagava predse tisto, kar navadno skrijeva pred drugimi, prepletava ??e tolikokrat prepleteno nit medsebojne odvisnosti in obljubl ?? ker se zavedava, da le tu obljube terjajo izpolnitev.
Tako me je pogodba, sočasno z drugimi podpisniki, tudi letos odpihnila nekam daleč, v de??elo sončnih zahodov. Slepo in v upanju ugodnega vetrovnega razpleta smo poletje zaupali pasatnim vetrovom ob zahodnem delu afri??ke celine. V mno??tvu različnih idej, ??elja in hrepenenj nam je nekako uspelo začrtati ??eleno. Zdru??iti tiste, ki jih poganja le veter, s tistimi, ki sta jim kultura in arhitektura bistvo, je bilo skoraj nepojmljivo. Navidez lahkotneje smo jo odnesli tisti, ki ??ivljenje razumemo kot kohezijo elementov, izra??enih v plesu, pa naj bo kakr??en koli ??e je,?? da nam le uspe slediti taktirki njegovega ritma. Toda Maroko je bil kos vsem, ponudil je lepo, včasih malo manj lepo, a vedno iskreno bistvo tega, kar premore ta ponesrečena dr??ava heterogenih vplivov in zgodovinskih zmot.
Maroko smo začeli spoznavati v tistem, česar smo bili najbolj ??eljni, v vetru ?? Izbira letali??ča v Agadirju se je izkazala za napačno. Cesta, ki je vodila iz Agadirja proti na??i prvi destinaciji Essaouiri je bila, milo rečeno, zanič. Prometna infrastruktura je bistveno bolj??a in časovno je ugodneje potovati z letali??ča v Marake??u. Essaouira nam je kljub prvinskim umetnostnim posladkom staroarabske medine (staro mestno jedro) ostala v spominu kot Portoro?? Maroka. Resnici na ljubo, razen izjemno močnega vetra, ki ne bi bil pogodu kak??ni slovenski dami, je slednje to tudi bila. Trume turistov, neavtentično čutenje avtohtonega prebivalstva, izjemna nadle??nost beračev in vsiljena kultura kmalu nista ustrezala nobenemu med nami.
Tako je bila naslednja destinacija Moulay Bouzarqtoune, revna vasica oddaljena 30 km od Essaouire, ki vse svoje upe polaga v windsurfing. Pravzaprav ne premore ničesar, razen konstantnega vetra in izjemno lepih valov, ki se lomijo na obre??je ravno prav velike pla??e, kar kljub večji nevarnosti odprtega oceana windsurferju polep??a dan. Med potjo smo obiskali ??e Sidi Kaouki, le za korak oddaljenega od Essaouire, ki daje sicer bistveno lep??o in pristnej??o izku??njo oceana, a zaradi neugodnega vetra ni prepričal.
??uljastih rok, vnetih mi??ic in vsaj začetno pote??eni smo se trije iz skupinice odločili obiskati vsa ??tiri zgodovinska kraljeva mesta Maroka. Zanimivo je bilo, da smo ob koncu potepanja videli bistveno več in pogled na Maroko se je ob slednji izku??nji povsem spremenil. Krenili smo proti 650 km oddaljeni Casablanci, finančni prestolnici Maroka, ki je zaslovela po istoimenskem filmu, v katerem pa, ironično, niti en sam kader ni posnet v omenjenem okolju. Mesto je veliko, stvari, vrednih ogleda malo, a so zato toliko ??lahtnej??e. Leta 1993 dokončana Velika mo??eja Hasana II. vzame dih ??e tako ravnodu??nemu obiskovalcu, ki mu je za arhitekturo malo mar. Lesorezi, ??tukaturni ornamenti, cedrovina, marmor in granit. Vsi materiali so maro??kega izvora, z 210 metri razkazuje najvi??ji minaret na svetu! Res sem le občudovalec, a stavba se pusti občudovati na prav poseben način. Nikakor pa mi ni dalo spati to, da sem predtem reprezentativnim objektom muslimanske vere videl mamico z dojenčkom in s prazno stekleničko za mleko ter s solzami v očeh. Religija, ki ima v svoji sveti knjigi jasno opredeljen odnos do revnih, je postavila to, kar nima prav nič skupnega z upi in sanjami tistih oči, ki mi niso dale spati. Casablanca je zrastla hitro. Iz majhne Medine 19. stoletja se je raz??irila v večmilijonsko mesto, katerega prebivalstva ni mogoče natančno določiti. ?tevilo je nedoločljivo zaradi bliskovitega priseljevanja pode??elskega prebivalstva, ki ??ivi v predmestju. Priseljenci ??ivijo v t. i. slumih, naseljih brez prave komunalne ureditve, z izjemno visoko stopnjo kriminala in prostitucije. Ta naselja postre??ejo z edinstvenim vpogledom ne samo v stanje maro??ke, ampak tudi svetovne dru??be.
Le streljaj od finančne le??i politična prestolnica, ki pa je tudi glavno mesto Maroka ?? Rabat. Obkro??ajo ga ??tiri vrata almohadskega mestnega obzidja, med katerimi so bila, za nas ??e posebej zanimiva, najbolj znana ?Vrata vetrov?. Najprivlačnej??a turistična točka v Rabatu je del mesta imenovan Kasbah des Oudaias, ki pa nas ni posebno očaral. Bistveno privlačnej??i je bil za??čitni znak Rabata ?? Hasanov stolp. Stolpu nasproti stoli mavzolej Mohameda V., zgrajen v tradicionalnem maro??kem slogu. Kilometer ali dva proti severu stoji kraljeva palača, ki pa ob pretirani zastra??enosti kljub izjemnem razko??ju po na??em mnenju ni bila vredna posebne pozornosti. Rabat smo zapu??čali z očmi, uprtimi proti Evropi.
|
