(Foto: Splet)
Sonda Cassini je odkrila, da ima Saturnova luna Phoebe ??tevilne značilnosti planeta, je sporočila ameri??ka vesoljska agencija Nasa. Luna naj bi se dejansko ??e začela razvijati v planet, a je nato obstala v razvoju, so objavili v aprilski ??tevilki znanstvene revije Icarus.
Znanstveniki so do dognanj o Phoebi pri??li na podlagi raziskav sonde Cassini, ki sistem planeta Saturn preučuje ??e od leta 2004. Sklenili so, da naj bi bila luna "planetezimal" oz. ostanek gradnika planetov.
"Za razliko od primitivnih vesoljskih teles, kot so kometi, se je Phoebe, kot vse ka??e, aktivno razvijala, nato pa obstala," je opisala Juile Castillo-Rogez z Nasinega laboratorija za reaktivne pogone (JPL) v Pasadeni v Kaliforniji.
"Telesa kot Phoebe naj bi se kondenzirali zelo hitro. Zato predstavljajo gradnike planetov. Znanstvenikom pa dajejo namige, kak??ni so bili pogoji, ko so nastajali veliki plinasti planeti in njihove lune," je pojasnila Castillo-Rogezova.
Saturn ob znamenitih prstanih obkro??a tudi oblak t.i. nerednih lun. Te kro??ijo okoli planeta v nagnjenih orbitah glede na orbito Saturna okoli Sonca. Phoebe pa je največja izmed teh nerednih lun in za razliko od ostalih okoli planeta kro??i tudi v nasprotni smeri. Največje Saturnove lune, ki so se najverjetneje razvile iz plinov in prahu okoli planetovega ekvatorja, na primer kro??ijo v isti ravnini. Saturn ima sicer okoli 60 lun.
Glede na ugotovitve iz posnetkov sonde Cassini naj bi Phoebe pri??la izza Kuiperjevega pasu, območja starodavnih, ledenih in skalnatih vesoljskih teles, daleč preko orbite Neptuna. Luna je sferično obliko dobila ??e zelo zgodaj v zgodovini vesolja in ima tudi gostej??i skalnat material v svojem sredi??ču. Povprečna gostota Phoebe je pribli??no enaka kot Plutonova in za okoli 40 odstotkov večja od gostote ostalih lun. V Saturnovo gravitacijsko polje se je najbr?? ujela, ko se je nekako pribli??ala temu velikemu planetu na??ega Osončja.
Phoebe naj bi se tako "rodila" v prvih treh milijonih letih po nastanku Sončevega sistema, do česar je pri??lo pred 4,5 milijarde let. Sprva naj bi bila porozna, a se je nato sesedla in pri tem segrela. Topla je ostala ??e nekaj deset milijonov let, nato pa je zmrznila.
Vmes pa naj bi bilo na Phoebe celo tako toplo, da bi bila lahko na njej tekoča voda. To naj bi pojasnilo tudi obstoj materiala, ki naj bi bil bogat z vodo in ki ga je na povr??ini planeta odkrila sonda Cassini, ??e ugotavljajo znanstveniki.
|
