(Foto: Splet)
Moderni človek je pri??el v Evropo bolj zgodaj, kot so znanstveniki domni doslej. To ka??ejo datacije zob in kosti, ki so jih na??li na jugu Italije in v Veliki Britaniji.
Več desetletij so znanstveniki za neko zgornjo čeljustnico iz Anglije menili, da je samo eden od zanimivih fosilov iz človekove prazgodovine. Toda zdaj so ob ponovni preučitvi ugotovili, da je bil njen lastnik eden prvih člove??kih priseljencev v Evropi.
Po ??tudiji, ki so jo objavili v sredo, je zgornja čeljustnica stara od 41.000 do 44.000 let in je pripadala na??emu predniku homo sapiensu, ki naj bi tedaj ??e lahko srečal svojega sorodnika neandertalca.
Neandertalec, ki je ??ivel v Evropi, na Bli??njem vzhodu in centralni Aziji, je namreč izumrl pred okoli 40.000 leti. Ker pa so doslej menili, da se je homo sapiens prvič naselil v Evropi ??ele pred okoli 40.000 leti, so ??tevilni znanstveniki menili, da med njima ni bilo stikov.
Kost s tremi zobmi so na??li v neki prazgodovinski jami v Angliji leta 1927. Pred 25 leti so znanstveniki z oxfordske univerze fosil datirali 35.000 let nazaj, kar ni tako zelo zanimivo, saj naj bi na??li ??e nekatere druge, starej??e ostanke homo sapiensa v Evropi, ki segajo tudi v čas do 40.000 let pred nami.
Toda zdaj so znanstveniki ponovno preučili starost zgornje čeljustnice, vendar je bilo ostankov kosti premalo za analizo z ogljikom 14. Nato so v tleh jame preučili ostanke kosti ??ivali, med katerimi so bili volkovi, jeleni in medvedi.
Ugotovili so, da so ??iveli v obdobju med 26.000 in 50.000 leti pred na??im ??tetjem. S posebno statistično metodo so nato odkrili, da je čeljustnica iz obdobja med 41.000 in 44.000 leti pred na??im ??tetjem. Gre za najstarej??i dokaz o prisotnosti modernega človeka v severozahodni Evropi.
Hkrati je to morda ??e tudi dokaz, da so se na??i predniki v Evropi sreči z neandertalcem, o čemer so nekateri znanstveniki dvomili. Zelo mogoče je celo, da so bili stiki med njima precej intenzivni.
Omenjene zaključke pa potrjujejo tudi otro??ki mlečni zobje, ki so jih na??li na jugu Italije in za katere so doslej menili, da pripadajo neandertalcu.
Ravno na podlagi te najdbe iz leta 1964 so ??e pred kratkim sklepali, da je bil neandertalec zelo napreden, saj so v jami poleg zob na??li ??e kamnito orodje in okrasje iz ??koljk. Nove ??tudije pa ka??ejo, da je bilo to last modernega človeka, torej na??ega prednika.
Stefano Benazzi in njegovi sodelavci z dunajske univerze so mlečne zobe preučili s tridimenzionalnim računalni??kim modelom. Primerjali so jih z zobmi modernega človeka in neandertalca ter ugotovili, da so veliko bli??e modernemu človeku. Ugotovili so tudi, da ti zobje izvirajo iz obdobja med 43.000 in 45.000 leti pred na??im ??tetjem, torej so stari nekako toliko kot zgornja čeljustnica iz Anglije.
|
