Marija Vladimirovna Zaharova ruska političarka

Marija Vladimirovna Zaharova ( rusko : Мария Владимировна Захарова , IPA: [mɐˈrʲijə vlɐˈdʲimʲɪrəvnə zɐˈxarəvə] ; rojena 24. decembra 1975) je ruska političarka, ki je direktorica oddelka za informiranje in tisk Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije . Od leta 2015 je tiskovna predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije. Wikipedia (angleščina)

Datum rojstva: 24. december 1975, Moskva, Rusija

Soprog: Andrei Makarov (por. 2005)

Starši: Vladimir Zakharov, Irina Zakharova

Stranka: Združena Rusija

Izobrazba: Moscow State Institute of International Relations (1998)

Položaj: Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva

Višina: 1,7 m

Najdeno 6077 rezultatov ...

DOGODEK Leta 1970 ...

EU-SEARCH DOGODKI | 1970 je ruski pisatelj Aleksander Isajevič Solženicin dobil Nobelovo nagrado za književnost. Od leta 1974 do 1994 je pisatelj živel v pregnanstvu, dolgo časa v Združenih državah Amerike. Obsojen je bil na osem let kazenskega taborišča, od 1953 do 1956 je bil izgnan v Kazahstan, leto pozneje so ga rehabilitirali. Rodil se je leta 1918, umrl pa avgusta 2008. Kot velikemu domoljubu je pisatelju trn v peti predvsem totalitarni režim, kateremu alternative pa ne vidi v zahodnem modelu demokracije in individualne svobode, pač pa favorizira dobrohotno avtoritativno vladavino, ki bi svoje korenine črpala iz bogate ruske tradicije in krščanskih vrednot. Po razglasitvi "glasnosti" (odprtost) v osemdesetih, se njegovo delo v domovini spet aktualizira in danes predstavlja enega vidnejših literatov svoje dežele. Solženicinova najpomembnejša dela so En dan v življenju Ivana Denisoviča, Prvi krog, Rakov oddelek, Avgust 1914, Arhipelag gulag in serija Rdeče kolo. ...
1970 je ruski pisatelj Aleksander Isajevič Solženicin dobil Nobelovo nagrado za književnost.

Od leta 1974 do 1994 je pisatelj živel v pregnanstvu, dolgo časa v Združenih državah Amerike. Obsojen je bil na osem let kazenskega taborišča, od 1953 do 1956 je bil izgnan v Kazahstan, leto pozneje so ga rehabilitirali. Rodil se je leta 1918, umrl pa avgusta 2008.

Kot velikemu domoljubu je pisatelju trn v peti predvsem totalitarni režim, kateremu alternative pa ne vidi v zahodnem modelu demokracije in individualne svobode, pač pa favorizira dobrohotno avtoritativno vladavino, ki bi svoje korenine črpala iz bogate ruske tradicije in krščanskih vrednot. Po razglasitvi "glasnosti" (odprtost) v osemdesetih, se njegovo delo v domovini spet aktualizira in danes predstavlja enega vidnejših literatov svoje dežele. Solženicinova najpomembnejša dela so En dan v življenju Ivana Denisoviča, Prvi krog, Rakov oddelek, Avgust 1914, Arhipelag gulag in serija Rdeče kolo. ...
 


povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo

Avtor 1998 - 2025 ©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov od nastanka 1.1.2007 ...