Marija Vladimirovna Zaharova ruska političarka

Marija Vladimirovna Zaharova ( rusko : Мария Владимировна Захарова , IPA: [mɐˈrʲijə vlɐˈdʲimʲɪrəvnə zɐˈxarəvə] ; rojena 24. decembra 1975) je ruska političarka, ki je direktorica oddelka za informiranje in tisk Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije . Od leta 2015 je tiskovna predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije. Wikipedia (angleščina)

Datum rojstva: 24. december 1975, Moskva, Rusija

Soprog: Andrei Makarov (por. 2005)

Starši: Vladimir Zakharov, Irina Zakharova

Stranka: Združena Rusija

Izobrazba: Moscow State Institute of International Relations (1998)

Položaj: Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva

Višina: 1,7 m

Najdeno 6077 rezultatov ...

DOGODEK Leta 1954 ...

EU-SEARCH DOGODKI | 1954 se je rodil beloruski predsednik Aleksander Grigorevič Lukašenko, ki je bil na mesto predsednika te države imenovan 20. julija 1994. Od leta 1975 do 1977 je delal kot mejni stražar in vojak. Med letoma 1977 in 1978 je bil vodja oddelka Komsomol v Mogilevu, nato pa je leta 1980 znova delal kot mejni stražar. Leta 1982 je zapustil vojsko in postal vodja kolektivne kmetije. Leta 1985 je, potem ko je diplomiral na beloruski akademiji za agrikulturo, napredoval v direktorja gorodetske državne farme. Leta 1990 je bil izvoljen za delegata v Vrhovnem sovjetu Republike Belorusije. Ustanovil je stranko, ki jo je poimenoval Komunisti za demokracijo. Kot borec proti korupciji je bil leta 1993 izvoljen za predsednika protikorupcijske komisije. 10. julija 1994 so bile predsedniške volitve v Belorusiji unikatne, saj so bile edine v zgodovini države, ki so potekale v dveh krogih. V tej nekdanji sovjetski republiki, ki se je soočala z velikimi gospodarskimi problemi, je iskala "močno roko" in po svojih osebnostnih kvalitetah je Lukašenko najbolj ustrezal temu profilu. Na volitvah 2001 je bil izvoljen za drugi mandat, in sicer po tem, ko je leta 1996 spremenil ustavo, s čimer mu je začel znova teči petletni predsedniški mandat. Kasneje je z odpravo omejitev števila predsedniških mandatov znova posegel v ustavo Belorusije. Na predsedniških volitvah je zmagal tudi v letih 2006 in 2011, tako da trenutno teče že njegov četrti mandat. Medtem si je podredil sodno oblast, saj sodnike imenuje kar sam, njegovim odločitvam pa nikoli ne nasprotuje niti parlament. Zahod nobenih volitev, odkar je Lukašenko vnesel spremembe ustave, ni priznal kot legitimne. V Belorusiji so se v dveh desetletjih Lukašenkove vladavine zvrstili številni protesti, zaprti so bili mnogi predstavniki ljudstva, pa tudi visoki politični in gospodarski predstavniki, ki so se po mnenju Lukašenka preveč oddaljili od njegovih usmeritev. Sicer pa Lukašenko ni znan le po svoji avtoritarni roki, njegovo 20-letno vladanje so zaznamovali tudi mnogi spodrsljaji, ki jih je izrekel ob različnih priložnostih. Tako je denimo belorusko inteligenco nekoč pretresla njegova izjava, da je beloruščina reven jezik, saj ljudje v njem ne morejo povedati nič pomembnega. "Na svetu obstajata le dva velika jezika - ruski in angleški," je izjavil Lukašenko. V Belorusiji sta namreč od leta 1995 kot uradna priznana dva jezika, in sicer beloruščina in ruščina. Lukašenko, ki bo konec avgusta dopolnil 60 let, v Evropi in svetu velja za "zadnjega evropskega diktatorja". ...
1954 se je rodil beloruski predsednik Aleksander Grigorevič Lukašenko, ki je bil na mesto predsednika te države imenovan 20. julija 1994.

Od leta 1975 do 1977 je delal kot mejni stražar in vojak. Med letoma 1977 in 1978 je bil vodja oddelka Komsomol v Mogilevu, nato pa je leta 1980 znova delal kot mejni stražar. Leta 1982 je zapustil vojsko in postal vodja kolektivne kmetije.

Leta 1985 je, potem ko je diplomiral na beloruski akademiji za agrikulturo, napredoval v direktorja gorodetske državne farme. Leta 1990 je bil izvoljen za delegata v Vrhovnem sovjetu Republike Belorusije. Ustanovil je stranko, ki jo je poimenoval Komunisti za demokracijo. Kot borec proti korupciji je bil leta 1993 izvoljen za predsednika protikorupcijske komisije.

10. julija 1994 so bile predsedniške volitve v Belorusiji unikatne, saj so bile edine v zgodovini države, ki so potekale v dveh krogih. V tej nekdanji sovjetski republiki, ki se je soočala z velikimi gospodarskimi problemi, je iskala "močno roko" in po svojih osebnostnih kvalitetah je Lukašenko najbolj ustrezal temu profilu.

Na volitvah 2001 je bil izvoljen za drugi mandat, in sicer po tem, ko je leta 1996 spremenil ustavo, s čimer mu je začel znova teči petletni predsedniški mandat. Kasneje je z odpravo omejitev števila predsedniških mandatov znova posegel v ustavo Belorusije.

Na predsedniških volitvah je zmagal tudi v letih 2006 in 2011, tako da trenutno teče že njegov četrti mandat. Medtem si je podredil sodno oblast, saj sodnike imenuje kar sam, njegovim odločitvam pa nikoli ne nasprotuje niti parlament. Zahod nobenih volitev, odkar je Lukašenko vnesel spremembe ustave, ni priznal kot legitimne.

V Belorusiji so se v dveh desetletjih Lukašenkove vladavine zvrstili številni protesti, zaprti so bili mnogi predstavniki ljudstva, pa tudi visoki politični in gospodarski predstavniki, ki so se po mnenju Lukašenka preveč oddaljili od njegovih usmeritev.

Sicer pa Lukašenko ni znan le po svoji avtoritarni roki, njegovo 20-letno vladanje so zaznamovali tudi mnogi spodrsljaji, ki jih je izrekel ob različnih priložnostih. Tako je denimo belorusko inteligenco nekoč pretresla njegova iz, da je beloruščina reven jezik, saj ljudje v njem ne morejo povedati nič pomembnega. "Na svetu obstajata le dva velika jezika - ruski in angleški," je izjavil Lukašenko. V Belorusiji sta namreč od leta 1995 kot uradna priznana dva jezika, in sicer beloruščina in ruščina.

Lukašenko, ki bo konec avgusta dopolnil 60 let, v Evropi in svetu velja za "zadnjega evropskega diktatorja". ...
 


povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo

Avtor 1998 - 2025 ©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov od nastanka 1.1.2007 ...