Marija Vladimirovna Zaharova ruska političarka

Marija Vladimirovna Zaharova ( rusko : Мария Владимировна Захарова , IPA: [mɐˈrʲijə vlɐˈdʲimʲɪrəvnə zɐˈxarəvə] ; rojena 24. decembra 1975) je ruska političarka, ki je direktorica oddelka za informiranje in tisk Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije . Od leta 2015 je tiskovna predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije. Wikipedia (angleščina)

Datum rojstva: 24. december 1975, Moskva, Rusija

Soprog: Andrei Makarov (por. 2005)

Starši: Vladimir Zakharov, Irina Zakharova

Stranka: Združena Rusija

Izobrazba: Moscow State Institute of International Relations (1998)

Položaj: Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva

Višina: 1,7 m

Najdeno 6077 rezultatov ...

DOGODEK Leta 1797 ...

EU-SEARCH DOGODKI | 1797 se je v Žirovnici rodil Prešernov prijatelj Matija Čop, klasični filolog, literarni zgodovinar, kritik in esejist. Matija Čop je bil najbolj izobražen Slovenec svojega časa. Znal je 19 jezikov in bil zelo razgledan, spoznal se je na klasično, srednjeveško, renesančno in baročno književnost, sledil pa je tudi tedanji evropski romantični književnosti. Po svojih nazorih je bil romantik, ki se je zavzemal za skladnost vsebine in oblike v književnosti (romantična klasika). Čop je bil med nastajanjem Kranjske čbelice cenzor, zato je zbornik lahko delno varoval pred njegovimi nasprotniki, posebno Jernejem Kopitarjem. Z obširnim spisom v nemščini Slovenska abecedna vojna (Slowenischer ABC-Krieg) je leta 1833 posegel tudi v črkarsko pravdo. Zavzemal se je za visoko slovensko književnost, namenjeno izobražencem, in zavračal mnenja, da je slovenščina primerna le za nižji sloj. Leta 1835 je Matija Čop tragično umrl med kopanjem v reki Savi. Prijatelj France Prešeren mu je posvetil pesnitev Krst pri Savici, elegijo V spomin Matija Čopa in mu zložil nagrobni napis. ...
1797 se je v Žirovnici rodil Prešernov prijatelj Matija Čop, klasični filolog, literarni zgodovinar, kritik in esejist.

Matija Čop je bil najbolj izobražen Slovenec svojega časa. Znal je 19 jezikov in bil zelo razgledan, spoznal se je na klasično, srednjeveško, renesančno in baročno književnost, sledil pa je tudi tedanji evropski romantični književnosti.

Po svojih nazorih je bil romantik, ki se je zavzemal za skladnost vsebine in oblike v književnosti (romantična klasika). Čop je bil med nastajanjem Kranjske čbelice cenzor, zato je zbornik lahko delno varoval pred njegovimi nasprotniki, posebno Jernejem Kopitarjem.

Z obširnim spisom v nemščini Slovenska abecedna vojna (Slowenischer ABC-Krieg) je leta 1833 posegel tudi v črkarsko pravdo. Zavzemal se je za visoko slovensko književnost, namenjeno izobražencem, in zavračal mnenja, da je slovenščina primerna le za nižji sloj.

Leta 1835 je Matija Čop tragično umrl med kopanjem v reki Savi. Prijatelj France Prešeren mu je posvetil pesnitev Krst pri Savici, elegijo V spomin Matija Čopa in mu zložil nagrobni napis. ...
 


povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo

Avtor 1998 - 2025 ©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov od nastanka 1.1.2007 ...