| |
|
|
| |
DOGODEK  Leta 1986 ... |
|
EU-SEARCH DOGODKI | 1986 se je v elektrarni Černobil 4 v Ukrajini zgodila najhujša jedrska nesreča do zdaj. Glavna vzroka sta bila nevarna konstrukcija reaktorja in slaba varnost.
Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili čez zahodni del Sovjetske zveze, vzhodno Evropo, Skandinavijo, Veliko Britanijo in vzhodni del ZDA. Velika območja Ukrajine, Belorusije in Rusije so bila kontaminirana, kar je sprožilo evakuacijo in preselitev približno 300.000 ljudi. Približno 60 odstotkov radioaktivnega prahu se je odložilo v Belorusiji.
Ker so takratne sovjetske oblasti prikrivale podatke, je zelo težko oceniti natančno število žrtev. Zdravnikom je bilo prepovedano navajati "sevanje" kot vzrok smrti na mrliških listih. Vendar pa se večina pričakovanih smrti sploh še ni dogodila, predvsem pri rakavih obolenjih, zato jih bo težko pripisati tej nesreči.
Poročilo Združenih narodov iz leta 2005 navaja 56 neposrednih smrti: 47 delavcev ob nesreči in devet otrok z rakom ščitnice, ocenjeno pa je, da naj bi umrlo do 9.000 ljudi zaradi dolgotrajnih bolezni, povezanih z nesrečo.
O vzroku nesreče obstajata dve nasprotujoči si uradni razlagi. Prva je bila objavljena avgusta 1986 in je okrivila izključno upravljavce v jedrski elektrarni. Druga razlaga, objavljena leta 1991, pa krivdo pripisuje zasnovi reaktorja RBMK, predvsem nadzornim palicam. Nekateri neodvisni strokovnjaki ob tem menijo, da nobena razlaga ni povsem pravilna.
Težave v Černobilu se niso končale z uničenjem reaktorja št. 4. Poškodovani reaktor je bil po katastrofi hermetično zaprt, saj so med mesto nesreče in upravne zgradbe vlili 200 metrov betona.
Ukrajinska vlada pa je zaradi pomanjkanja energije dopustila nadaljnje obratovanje preostalih treh reaktorjev. V reaktorju št. 2 je leta 1991 izbruhnil požar, in ker je bil reaktor preveč poškodovan, so ga zaprli.
Reaktor št. 1 je nehal obratovati novembra 1996 na podlagi sporazuma med ukrajinsko vlado in mednarodno agencijo za jedrsko energijo. Novembra 2000 pa je tedanji ukrajinski predsednik Leonid Kučma na uradni slovesnosti osebno ugasnil reaktor št. 3, s tem pa je obstala celotna černobilska elektrarna. ...
 |
1986 se je v elektrarni Černobil 4 v Ukrajini zgodila najhujša jedrska nesreča do zdaj. Glavna vzroka sta bila nevarna konstrukcija reaktorja in slaba varnost.
Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili čez zahodni del Sovjetske zveze, vzhodno Evropo, Skandinavijo, Veliko Britanijo in vzhodni del ZDA. Velika območja Ukrajine, Belorusije in Rusije so bila kontaminirana, kar je sprožilo evakuacijo in preselitev približno 300.000 ljudi. Približno 60 odstotkov radioaktivnega prahu se je odložilo v Belorusiji.
Ker so takratne sovjetske oblasti prikrivale podatke, je zelo težko oceniti natančno število žrtev. Zdravnikom je bilo prepovedano navajati "sevanje" kot vzrok smrti na mrliških listih. Vendar pa se večina pričakovanih smrti sploh še ni dogodila, predvsem pri rakavih obolenjih, zato jih bo težko pripisati tej nesreči.
Poročilo Združenih narodov iz leta 2005 navaja 56 neposrednih smrti: 47 delavcev ob nesreči in devet otrok z rakom ščitnice, ocenjeno pa je, da naj bi umrlo do 9.000 ljudi zaradi dolgotrajnih bolezni, povezanih z nesrečo.
O vzroku nesreče obstajata dve nasprotujoči si uradni razlagi. Prva je bila objavljena avgusta 1986 in je okrivila izključno upravljavce v jedrski elektrarni. Druga razlaga, objavljena leta 1991, pa krivdo pripisuje zasnovi reaktorja RBMK, predvsem nadzornim palicam. Nekateri neodvisni strokovnjaki ob tem menijo, da nobena razlaga ni povsem pravilna.
Težave v Černobilu se niso končale z uničenjem reaktorja št. 4. Poškodovani reaktor je bil po katastrofi hermetično zaprt, saj so med mesto nesreče in upravne zgradbe vlili 200 metrov betona.
Ukrajinska vlada pa je zaradi pomanjkanja energije dopustila nadaljnje obratovanje preostalih treh reaktorjev. V reaktorju št. 2 je leta 1991 izbruhnil požar, in ker je bil reaktor preveč poškodovan, so ga zaprli.
Reaktor št. 1 je nehal obratovati novembra 1996 na podlagi sporazuma med ukrajinsko vlado in mednarodno agencijo za jedrsko energijo. Novembra 2000 pa je tedanji ukrajinski predsednik Leonid Kučma na uradni slovesnosti osebno ugasnil reaktor št. 3, s tem pa je obstala celotna černobilska elektrarna. ...
|
|
|
| |
|
|
|
povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo
Avtor 1998 - 2025
©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov
od nastanka 1.1.2007 ...
| |
