| |
|
|
| |
DOGODEK  Leta 1913 ... |
|
EU-SEARCH DOGODKI | 1913 se je v Trstu rodil priznani, večkrat nagrajeni slovenski pisatelj Boris Pahor.
Zgodba pisatelja, ki sodi danes gotovo med najbolj poznane slovenske pisatelje v tujini, njegova dela pa so prevedena v številne evropske in svetovne jezike, se je torej začela 26. avgusta leta 1913 v Trstu. Komaj sedem let pozneje je kot deček gledal, kako je gorel slovenski Narodni dom v Trstu, in to je bil le začetek dolgoletnega preziranja in preganjanja, ki sta kasneje zaznamovala njegovo življenje.
Na lastni koži je izkusil mračne totalitarizme, ki so zaznamovali zgodovino Evrope v 20. stoletju. V 20. in 30. letih je najprej doživel pritisk fašističnega preganjanja, pečatu katerega sledimo zlasti v njegovih zgodnjih delih (Grmada v pristanu, Mesto v zalivu in Parnik trobi nji), kasneje pa tudi sovraštvo in uničevanje nacističnih taborišč. Zaprt je bil v raznih taboriščih v Nemčiji, med drugim tudi v zloglasnem Dachauu, svoje taboriščne izkušnje pa je zapisal v zbirki novel Moj tržaški naslov in romanih Spopad s pomladjo in Nekropola.
Pahor je z Alojzom Rebulo v Trstu leta 1975 izdal knjigo z naslovom Edvard Kocbek: pričevalec našega časa. Knjiga je vsebovala intervju s slovenskim pesnikom in mislecem Edvardom Kocbekom, v katerem je javno obsodil uboj 12.000 slovenskih domobrancev junija leta 1945. Knjiga je povzročila velik škandal v Jugoslaviji in je pomenila začetek velike kampanje jugoslovanskih medijev proti Kocbeku. Poleg orepovedi časopisa Zaliva, ki je knjigo izdal, v Jugoslaviji prepovedan, je bil vse do leta 1981 vstop v državo prepovedan tudi Pahorju
Pahorjevo značilno pripovedništvo je doživelo novo pomlad šele po osamosvojitvi Slovenije. Z najvišjim slovenskim priznanjem za dosežke v kulturi, Prešernovo nagrado, je bil nagrajen leta 1992. Odlikovali so ga s častnim znakom svobode Republike Slovenije, Univerza v Ljubljani pa ga je na pobudo filozofske fakultete nominirala za najvišje priznanje literarnega sveta - Nobelovo nagrado.
Pahor prejema priznanja in izraze spoštovanja tudi v tujini. Francija mu je med drugim podelila naziv vitez legije časti, Italija pa mu je za roman Nekropola podelila prestižno nagrado premio napoli. Kot prvi Slovenec je prejel naziv častni meščan Trsta. ...
 |
1913 se je v Trstu rodil priznani, večkrat nagrajeni slovenski pisatelj Boris Pahor.
Zgodba pisatelja, ki sodi danes gotovo med najbolj poznane slovenske pisatelje v tujini, njegova dela pa so prevedena v številne evropske in svetovne jezike, se je torej začela 26. avgusta leta 1913 v Trstu. Komaj sedem let pozneje je kot deček gledal, kako je gorel slovenski Narodni dom v Trstu, in to je bil le začetek dolgoletnega preziranja in preganjanja, ki sta kasneje zaznamovala njegovo življenje.
Na lastni koži je izkusil mračne totalitarizme, ki so zaznamovali zgodovino Evrope v 20. stoletju. V 20. in 30. letih je najprej doživel pritisk fašističnega preganjanja, pečatu katerega sledimo zlasti v njegovih zgodnjih delih (Grmada v pristanu, Mesto v zalivu in Parnik trobi nji), kasneje pa tudi sovraštvo in uničevanje nacističnih taborišč. Zaprt je bil v raznih taboriščih v Nemčiji, med drugim tudi v zloglasnem Dachauu, svoje taboriščne izkušnje pa je zapisal v zbirki novel Moj tržaški naslov in romanih Spopad s pomladjo in Nekropola.
Pahor je z Alojzom Rebulo v Trstu leta 1975 izdal knjigo z naslovom Edvard Kocbek: pričec našega časa. Knjiga je vsebovala intervju s slovenskim pesnikom in mislecem Edvardom Kocbekom, v katerem je javno obsodil uboj 12.000 slovenskih domobrancev junija leta 1945. Knjiga je povzročila velik škandal v Jugoslaviji in je pomenila začetek velike kampanje jugoslovanskih medijev proti Kocbeku. Poleg orepovedi časopisa Zaliva, ki je knjigo izdal, v Jugoslaviji prepovedan, je bil vse do leta 1981 vstop v državo prepovedan tudi Pahorju
Pahorjevo značilno pripovedništvo je doživelo novo pomlad šele po osamosvojitvi Slovenije. Z najvišjim slovenskim priznanjem za dosežke v kulturi, Prešernovo nagrado, je bil nagrajen leta 1992. Odlikovali so ga s častnim znakom svobode Republike Slovenije, Univerza v Ljubljani pa ga je na pobudo filozofske fakultete nominirala za najvišje priznanje literarnega sveta - Nobelovo nagrado.
Pahor prejema priznanja in izraze spoštovanja tudi v tujini. Francija mu je med drugim podelila naziv vitez legije časti, Italija pa mu je za roman Nekropola podelila prestižno nagrado premio napoli. Kot prvi Slovenec je prejel naziv častni meščan Trsta. ...
|
|
|
| |
|
|
|
povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo
Avtor 1998 - 2025
©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov
od nastanka 1.1.2007 ...
| |
